Na e-katastru se dokumenti ne znajdejo kar sami, zadaj je veliko trdega dela, ki ga obiskovalec ne opazi. Prvi zalogaj je bila digitalizacija vseh zapisnikov Društva za raziskovanje jam Ljubljana, opravila jo je skupina posebej usposobljenih in zagnanih Članov (oziroma z eno besedo: Cile). Da se zapisnik znajde na Internetu pa je dela še veliko - njegovo prefotografirano ali poskenirano digitalno podobo je potrebno obrezati in/ali razrezati, da na njej ostane stran zapisnika, cela stran zapisnika in nič drugega kot stran zapisnika. Dobljene strani zapisnikov je nato potrebno zložiti v zapisnik v obliki PDF (prosto po Wikipediji: Portable Document Format je datotečni format za izmenjavo dokumentov, ki ga je Adobe Systems predstavil leta 1993, od 1.7.2008 pa je odprti standard po ISO), v bazo podatkov pa zabeležiti tiste podatke o zapisniku, ki jih sistem e-katastra potrebuje, da ga kasneje najdete priloženega pravi jami, s pravim imenom avtorja in da ne dobite dopolnilnega zapisnika kjer ste pričakovali načrt.

Dela je toliko, da je pred časom nanj navalilo širše članstvo, pa je popustilo nekje na sredi, potem ko mu je dalo nadimek PDFziranje. Ker nam ni bilo v ponos in veselje, da je na e-katastru dostopen le del zapisnikov našega društva, ampak si želimo čimprej objaviti vse in potegniti črto pod projektom, smo vpoklicali nove sile. Dne 16. vinotoka v letu Gospodovem 2008 jih je Bajsi pred ferajnovim sestankom takole zbobnal skupaj v prostorih našega katastra in jih podučil o metodah dela. Od leve proti desni si sledijo: police z zapisniki, vir tega zla; Jure, domnevni kandidat za PDFizatorja; Marjan in Jure, tedaj kandidata, zdaj najbrž PDFizatorja; Bajsi, guru; Grega in Čot, kandidata; moj (službeni) računalnik, ki je Bajsija rešil, ko je njegov (ne)zvesti digitalni prijatelj zatajil; Rok, status neznan.

Žiga in Korl po junaškem vzponu in še bolj herojskem spustu na dilcah z Elbrusa