Zgodaj zjutraj smo jo mahnili po stezi na Kanin.

Po našem zadnjem obisku jame, je na svoj račun prišel kaninski veter, ki je potrgal tendo, jo spihal v kot in odkril jamo.

Po neuspelem poizkusu prekrivanja od zadnjič, so se fantje tokrat še bolj potrudili. Navdih za prekrivanje so iskali na vipavskem in računali, da kaninski veter ne more bit močnejši od vipavske burje.
P.S. trudile smo se tudi punce, samo da nas ni na sliki :)

Tako lepa je zdaj I-5. Upamo, da bo tako pokrita pričakala letošnji sneg. "Streha" je bila videti precej utrjena. In kako naj ne bi bila, ko pa jo zdaj sestavlja kar 6 plasti (zajla, mreža, tenda, še ena tenda, mreža in še kamenje, uff).

"I-5 počasi postaja to, kar so za lovce obvezne delavne urice," je bil komentar ene od udeleženk, ki je prenašala kamenje.

Do I-5 smo se spravili šele ob 13h. Sonce je bilo takrat že tako nizko, da nas je pri jami ujela senca Malega Babanskega škednja.

Ko pa smo se od jame, preko taistega Malega Babanskega škednja vračali nazaj v dolino, pa smo na vrhu sonce ujeli in si privoščili eno ekstra odlično malico.

Na fotografiji: Dušan, Bojana, Lanko, Bina in Matija.