Začelo se je tako, da je Grega brskal po katastru in naletel na jamo s katastrsko številko 813. Registriral jo je Egon Pretner pred davnimi leti. V katastru o njej ni skoraj nobenih podatkov, kaj šele načrta. Po bazi naj bi bila dolga 60 metrov in globoka nič. Ocenil je, da bi se jamo splačalo ponovno obiskati, zato je ob priliki skočil do Žirov in jo poiskal.

Na akciji 9.6.07 čakamo na vhodu, da natega opravi delo.

17.4.07 - prvi ogled jame, prve meritve

Popoldne sva se z Gregom zapeljala do jami najbližje kmetije, pozdravila domače in se odpravila v jamo. V grapi pod jamo je izvir in vodno zajetje, vhod pa je velik spodmol, viden že z dvorišča kmetije in od nje odaljen nekaj deset metrov. Iz spodmola je poletela sova, po tleh pa so ležali njeni izbljuvki in jajčne lupine. Še v svetlem delu jame je visel tudi netopir.

Jama se na vhodu razcepi v dva rova. Levi se vzpenja in se takoj konča, desni pa se spušča in ima prepih. Po 15 metrih so v njem stara odprta rešetkasta vrata, še nekaj metrov naprej pa kotanja z vodo, ki zapolnjuje dobršen del rova in onemogoča suho nadaljevanje. Ker sva imela merilni komplet ravno pri sebi, sva najprej izmerila prvih šest vizur in 48 metrov do kotanje, nato pa sva jo prebredla in si ogledala nadaljevanje.

Takoj za lužo se jama za nekaj metrov spusti v rov, po katerem teče manjši potok. Najprej sva se odpravila proti toku, malo po suhih obhodih malo po vodi. Prišla sva vse do pritočnega sifona, jama je razvejana tudi tam. Nato sva se odpravila še od dostopa v vodni rov navzdol po toku in po kakih tridesetih metrih prišla do odtočnega sifona. Ocenila sva, da je jame vsaj dvakrat toliko, kot piše v podatkih iz baze katastra.

Po akciji sva se (ob šilcu žganja) pogovorila z domačim gospodarjem. Jamo pozna in ga zanima, večkrat je bil v njej. Povedal je, da so doma imeli načrt jame, ampak so ga med vojno Nemci odnesli. Pokazal nama je tudi fotokopije članka prof. K Stranetzkyja z naslovom "Jame, brezdna in požiravniki na Vrsniku in okrog Ledin." Izšel je v zborniku Carniola, glasilu Kranjskega deželnega muzejskega društva, leta 1913. Po avtorjevih besedah je "tisk navedenega spisa s podobami omogočilo z izdatno podporo >>Društvo za raziskavanje jam<< na Kranjskem." V članku je opisana tudi ta jama, sicer brez načrta, ampak s poligonom meritev.

9.6.07 - merilna odprava

Tokrat smo se v jamo odpravili v soboto, in sicer Polona iz Društva za raziskovanje podzemlja Škofja Loka in Simona, Gregor, Anže in Matija iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Nameravali smo izmeriti čim več jame, po možnosti vso. S seboj smo imeli nekaj metrov cevi, s katero smo z natego znižali nivo vode v kotanji, da smo (razen prvega) lahko prišli čez suhi.

Merili smo od kotanje naprej do pritočnega sifona, nato pa še do odtočnega. Simona se je posvečala tudi vodnim živalicam, kar je njena služba. Poleg tega pa smo se zapičili še v en ozek odcep, iz katerega je pihalo. Za ožino smo našli še kakih 150 metrov nam do zdaj neznanih rovov. Večina teh rovov pred nami najverjetneje sploh še ni bila obiskana.

Čaka nas torej še merjenje novoodkritih delov in morda še obvozov. Upam, da bomo pri tem še kaj novega odkrili. Že zdaj je jama dolga 196 m in 15 m globoka.