Na lepo sončno soboto 3.11.07 smo se Bojana, Matjaž, Matej in jaz podali proti Kaninu, v jamo z delovnim imenom L-66. Jama je blizu korita z vodo pri Malem Babanjskem Škednju in je bila odkrita v zadnjih dneh poletnega tabora. Takrat so raziskali tudi prvo brezno, globoko okrog 30 metrov, nadaljevala pa se je z novim breznom.

Zgodaj zjutraj smo jo mahnili po stezi na Kanin.

Ob sedmih zjutraj smo se dobili na parkirišču pri postaji B kaninske žičnice in se kmalu zatem odpravili navkreber po mulatjeri proti jami. Brez večjih pretresov (če izvzaemo čudovite razglede) smo jo par ur kasneje tudi dosegli in našli. Z Matejem sva se odpravila noter, ostala člana ekipe pa sta stražila vhod ali pa dremala na sončku.

Hitro sva bila na dnu vhodega brezna in se podala v naslednje, neraziskano. To ima po petih metrih polico, po naslednjih petih metrih še eno manjšo poličko, nato pa se navpično spusti še za približno 15 metrov, od strani pa se mu pridruži vzporedno brezno nekaj večjih dimenzij. Sledi približno deset metrov poševnega spusta in še par metrov navpičnega do naslednje police, s katere se odpira pet metrov globoko navpično brezno. Naprej je še deset metrov skoraj navpične ožine, iz katere piha. Zaključi se s podorom in nekaj centimetrov široko špranjo pri dnu.

Preden sva se lotila merjenja je bilo zaradi manjšega nesporazuma treba skočiti ven še po merilni komplet. Merila nisva dolgo, saj je bilo vhodno brezno že izmerjeno in naju je čakalo le osem vizur. Jama je zdaj globoka 75 metrov in nič ne kaže, da bi kdaj mislila biti globlja.

Ven sva prišla še v soncu in ugotovila, da se je zunanji ekipi tačas pridružil Dušan. Po malici smo se odpravili na Gozdec, kamor smo prišli že v temi. Tam smo prespali, naslednji dan pa šli nazaj v hrib, flikat I-5.