Skrivnosti Jame Koliševke

V soboto, 23.6.07, smo se Bojana, Cile Junior in jaz spustili v Koliševko (katastrska številka 147). Jama ima približno dvajset metrov nasmetenega vhodnega brezna, naprej pa si sledijo zasigani rovi, rovčki, dvoranice in dvorane. Jama je prav luštna, kataster pa ve povedati, da je dolga 246 m.

Kapnik v Jami Koliševki - steroposnetek
Dne 8.2.07 sva šla z Bojano Fajdiga v Jamo Koliševko (katastrska številka 147). V eni od dvoran sem slikal tale kapnik.

Ob prejšnjih obiskih jame smo ugotovili, da se v njej najde tudi kak rovček, ki na načrtu iz nekdanjih časov ni vrisan. Tokrat si jame nismo le ogledovali, ampak smo še izmerili enega od teh rovčkov. Namerili smo deset vizur, jama pa se je s tem podaljšala za 38 metrov. Rovček (in ostale, ki jih morda še bomo izmerili) smo nameravali dorisati na stari načrt. Če bi se pri tem izkazalo, da mi rišemo veliko lepše od avtorjev originalnega načrta, bi pa še enkrat zrisali celo jamo.

Doma pa se je izkazalo, da stvar ne bo tako enostavna. Meriti smo začeli s točke originalnega poligona, kolikor dobro smo jo lahko določili, naša prva vizura pa je šla približno v smeri vizure originalnih meritev. A ko smo podatke vrgli skupaj, smo ugotovili, da so protislovni. Stari načrt pravi, da gre naša prva vizura v steno, in sicer pod kotom okrog 35 stopinj glede na staro vizuro. Zdaj bo treba ugotoviti, kdo je tako slabo meril, mi ali naši predhodniki. Dobro bi bilo namreč vedeti, ali gre jama res tja, kamor naj bi šla. Vprašanje je še posebej zanimivo zaradi ostalih stvari, ki naj bi ležale pod njo. Več o tem bi vedela povedati Bojana.

Podor v Koliševki

Podor v Koliševki skozi katerega smo merili in ki se vleče čez celo jamo, je isti kot Martelov podor, ki zagrajuje pot podzemeljske Pivke (med Otoško in Magdaleno jamo). Reko Pivko naj bi se skozi podorne bloke ob visokih vodah v jami Koliševki na več mestih tudi slišalo (Ivan Michler, France Hribar, Aci Leben, ekskurzija v jamo Koliševka 6. novembra 1956).

Koliševka ni vse

Včeraj na sestanku se je pokazalo, da odprava v Koliševko še zdaleč ni bila edina društvena dejavnost ob koncu tedna. Dva mladca sta kar sama skočila pogledat jamo blizu njunega doma, eden od članov pa se je potikal po ameriških jamah. Trije mladci in mladenke so si eno od jam ogledovali iz študijskih vzgibov, najbolj jamarski pa so bili trije člani in ena nečlanica (če sem jih prav preštel). V sodelovanju z "domačimi izdajalci" jim je uspelo raziskati dve čisto novi jami.