Prva zrela doba 1919 - 1940

1922

Pavel Kunaver objavi knjižico Kraški svet in njegovi pojavi, ki je poljuden pregled tedanjega znanja o krasu, pa tudi pisčevih doživetij v podzemlju. Očiten namen knjižice je prebuditi jamarsko misel v najširših slovenskih krogih, žal pa časi za to še niso dozoreli. Tudi njegova druga knjiga V prepadih ne doživi pričakovanega odmeva.

1924

Društvo se po obdobju neaktivnosti leta 1924 reorganizira. Pobudnik obnovitve dela in prvi povojni predsednik je notar Mate Hafner. Društvo postane v veliki meri univerzitetno; zamisel o topografskem odkrivanju podzemlja se umakne znanstvenemu proučevanju kraških pojavov. Sedež društva, ki mu od leta 1927 predseduje Jovan Hadži, je v Zoološkem inštitutu Ljubljanske univerze. Tajnik postane Roman Kenk, med najbolj aktivnimi pa sta še Albin Seliškar in Ivan Michler.

1925

Prva raziskovanja po reorganizaciji v jami Zlatici, ki je kasneje dobila katastrsko številko 1 in Govicu.

Načrt jame Zlatica nad planino Viševnik.

1926

Društvo razišče Županovo jamo, ki jo je odkril Perme, župan Ponove vasi. Valter Bohinec objavi v Geografskem vestniku monografijo Županova jama. Poleg speleološke vsebine obsega delo tudi podrobna navodila za potek jamarske ekskurzije.

Načrt Županove jame, znane tudi pod imeni Permetova oz. Taborska jama. Avtor načrta na sliki je Alferd Šerko.

1927

Roman Kenk in Albin Seliškar uredita v Podpeški jami prvi jamski laboratorij na svetu.

1928

Število po vojni raziskanih jam doseže številko sto. To številko dobi Jama nad Grahovniki pri Lazah, ki so jo že prej odkrili in preiskali domačini pod vodstvom Franca Mrharja. Prva društvena odprava vanjo je bila 5. februarja 1928, kar so jamarji združili z manjšo slovesnostjo.

Člani društva med niveliranjem v Veliki Karlovici na obrobju Cerkniškega polja leta 1929.
Foto: Roman Kenk.

1929

Društvo raziskuje kraško podzemlje v širši okolici Loškega polja. Poleg več manj pomembnih jam preišče in izmeri tudi glavne dele Križne jame, katere nadaljevanje so leta 1926 odkrili dijaki pod vodstvom prof. Maksa Prezlja. Odkritih in izmerjenih je prek 5 km rovov.

Križna jama. Fotografija članov Društva za raziskovanje jam Ljubljana na Kalvariji med obema vojnama.
Foto: Franci Bar

1931

Društvo raziskuje jamo Vjetrenica v Hercegovini in izmeri prek 9 km rovov, tako da ta postane najdaljša jama v takratni Kraljevini Jugoslaviji.

Jama Kozlovka v snežniškem zaledju Cerkniškega polja, v katero so se člani društva spustili 2. marca 1929 s pomočjo vitla.
Foto: Roman Kenk.

1933

Prvi zapisniki o iskanju Lippertove jame.

Albin Seliškar opravi v Štirnah pod stenami enega prvih jamskih potopov v skafandru na svetu. Sredi tridesetih let je čas razcveta logaške podružnice. Pod vodstvom Ivana Dolarja sistematično raziskujejo jame v širši okolici Logatca. Njeni člani pa so tudi prvi prodrli do konca Blat v Križni jami.

Skupinska slika članov Društva za raziskovanje jam Ljubljana v Stoti jami, 2. februarja 1928.
Foto: Roman Kenk.

1937

Usmerjanje terenskega dela prehaja polagoma z Ivana Michlerja na Alfreda Šerka ml. Pri iskanju Lippertove jame odkrije ekipa pod njegovim vodstvom 16. marca 1937 vhod v Najdeno jamo.

1938

Alfred Šerko po sodobnih načelih uredi društveni kataster jam in izda Seznam jam v ozalid tehniki.

Načrt jame Gradišnica pri Logatcu, dela sistema kraške Ljubljanice, ki jo je začel raziskovati že Wilhelm Putick, daljnega leta 1886.

1939

Alfred Šerko in Ljubo Podpac organizirata večletno sistematično raziskovanje podzemlja vzdolž tedanje meje z Italijo. Izstopa podrobno obdelano ozemlje Pokojiške planote in Begunjskega Ravnika. To leto se Ivan in Dušan Kuščer potopita v Veliko okence kraški izvir Ljubljanice pri Vrhniki.

Izvir Ljubljanice Malo okence, kjer sta se brata Ivan in Dušan Kuščer 12. septembra 1939 med prvimi na svetu poskusila v jamskem potaljanju.
Foto: Franci Bar.

1940

Društvu se pridružijo Badjura, Grašič, Lebez, Pavlin in Velikovrh, ki so dotlej samostojno zahajali v jame, delno celo ob nasprotovanju društva. Opravili so pomembne raziskave na Kočevskem, ki so se mu ljubljanski jamarji dotlej izogibali. Med prvo in drugo svetovno vojno so člani društva na 1264 ekskurzijah raziskali 742 jam.

Najaktivnejši člani društva:
Franci Bar, Valter Bohinec, Srečko Brodar, Marjan Bukovec, Ivan Dolar, Jovan Hadži, Ljudevit Kuščar, Roman Kenk, Ivan Kuščer, Ivan Michler, Hubert Pehani, Ljubo Podpac, Egon Pretner, Ivan Rakovec, Albin Seliškar in Alfred Šerko

Člani društva prenočujejo v gostilni v Lazah na eni od jamarskih akcij med obema vojnama.
Foto: Janez Hafner.