V klasičnem obdobju raziskovanja jam, konec 19. stoletja, sta bili v naših krajih dve središči raziskovanj: Škocjanske jame, ki so jih od leta 1883 raziskovali člani Jamarske sekcije Küstenland Nemško-avstrijskega planinskega društva (DÖAV) in Postojnska jama, kjer je bil duša raziskovanja upravnik Postojnske jame Ivan Andrej Perko (1875-1941).

Wilhelm Putick oz. Viljem Putik (1856 - 1929)

Omeniti je treba tudi delo Wilhelma Puticka (Viljema Putika, 1856-1929), Čeha po rodu, ki je po letu 1881, po naročilu kmetijskega ministrstva, raziskoval kras v zaledju notranjskih kraških polj in je kmalu zaslovel kot jamar evropskega profila.

Prvo jamarsko društvo na slovenskem Antron je bilo ustanovljeno leta 1889 in je delovalo v okolici Postojne. Njegovo delo je čez pet let zamrlo.

Viljem Putik in Ivan Andrej Perko, glavna pobudnika za ustanovitev Društva za raziskovanje jam Ljubljana, sta čutila, da na Kranjskem manjka ustrezno strokovno jamarsko društvo. Prepričala sta kranjskega deželnega predsednika, barona Theodorja Schwarza, da je sklical posvet o jamarstvu, na katerem so sklenili, da ustanovijo Društvo za raziskavanje podzemnih jam v Ljubljani. Ustanovni občni zbor društva je bil 12. maja 1910 v Ljubljani. Prvi predsednik in doživljenjski član je postal kranjski deželni predsednik Theodor Schwarz von Karsten, podpredsednika pa ravnatelj deželnega muzeja Josip Mantuani in Henrik Schollmayer-Lichtenberg.

Kmalu po ustanovitvi se je izkazalo, da se med društvenimi odborniki le dva spoznata na jame in jamarstvo. Tajnik društva, profesor Josip Cerk, se je v nastali zadregi spomnil Bogumila Brinška in skupine planincev in alpinistov, ki so se imenovali Drenovci. Povabil jih je k sodelovanju in tako so Drenovci postali duša raziskovanj novoustanovljenega društva.

Načrt Krviške okroglice pri Kompoljah.
Avtor načrta je Pavel Kunaver (1912).

Raziskovalno delo sta si delili dve sekciji, dolenjska in kočevska. Drenovci, udarno jedro prve skupine, so se posvetili sistematičnim raziskavam dolenjskega krasa. Njihova dejavnost je bila izredna in nadpovprečna tudi v širšem merilu. Kočevska sekcija je bila izključno nemška in je delovala do prve svetovne vojne. Njihov arhiv v Kočevju je med drugo svetovno vojno zgorel.

Otroška doba društva 1910 - 1918

1911

Prve večje akcije. Drenovci uporabljajo v breznih - verjetno po sili razmer - poleg običajne jamarske tudi vrvno, alpinistično tehniko. V breznu Marjanščica prodrejo 84 m globoko.

1912

V nesreči na Stolu tragično premine Josip Cerk. Vodstvo raziskav prevzame Pavel Kunaver.

Krviška okroglica.
Fotografijo je posnel Bogumil Brinšek leta 1912.

1913

Od ustanovitve do konca tega leta dolenjska sekcija društva razišče že prek sto jam in se tudi tehnično solidno opremi. Med pomembna odkritja štejejo Marjanščica (84 m), Žiglovica (82 m), Kriviška okroglica (93 m), Jama na Kajžarjevem lazu (63 m) več ledenih jam na Veliki gori, jama Tentera, ponorne jame na Radenskem polju in Dobrepolju ter nadaljevanje Južnega rova v Logarčku. Društvo je zaslovelo v širšem prostoru, saj ga vabijo na raziskave celo v Pazin in Banderno v Istro, kjer raziščejo 97 m globoko Golešnico. Člani društva pred 1. svetovno vojno raziščejo 133 jam.

Fotografija detajla iz Krviške okroglice, ki je bila leta 1992 posneta z istega stojišča kot zgodovinska Brinškova fotografija.
Foto: Marko Simić.

1914-1918

Vojna zavre društveno delo. Bogumil Brinšek pade že prve dni vojne. Pavel Kunaver, kot podčastnik avstro-ogrske armade, sodeluje pri raziskovanju in preurejanju jam na Krasu za vojaške potrebe. Od tam ga pošljejo v posebno jamarsko skupino, ki jo vodi poročnik Ivan Michler, prav tako član društva, raziskovat jame na Trnovski gozd in Banjšice. Leta 1917 sta Kunaver in Michler, za vojaške potrebe, raziskala prek sto jam. 31. avgusta 1917 pa sta v Rovpi, v eni sami ekskurziji prodrla 146 m globoko, kar je vse do leta 1965 društveni rekord.

Ekipa Društva za raziskovanje podzemeljskih jam v Ljubljani na Veliki gori nad Ribnico. Fotografija je bila posneta najverjetneje med letoma 1910 in 1912.
Foto: Ivan Tavčar.

Najaktivnejši člani društva:
Josip Cerk, Bogumil Brinšek, Albin Hrovatin, Ivan Kovač, Jože in Pavel Kunaver, Ivan Michler, Ivan Tavčar, Alojzij Tavčar, Srečko Vizjak, Karel Pick, Turšič in Wenig